Kruha in iger

Vedno je najhujši del dopusta bil zadnji dan oz. odhod domov. Ko se odpravljaš na dopust pot tja mine takoj, kot bi mignil si že na destinaciji medtem, ko pot domov traja vsaj 3x dlje pa čeprav je v urah isto. 

Danes je tak dan, ko se gre domov, le da tokrat nisem prepričana, če je to, da gremo domov res tako slabo.  Zakaj? Gremo od začetka…

Luka se je en dan zbudil ob 5 zjutraj, naslednji dan pa ob 4. Če me kdorkoli vsaj malo pozna in ve, da če kaj nisem, nisem jutranji človek, potem ve, da tega zapisa sploh ne rabim nadaljevati. Je to samo po sebi dovolj slabo in niti malo podobno dopustu. Luka je pač otrok, ki ima svojo rutino in navade – najlepše (in najbolj mirno in hitro) zaspi sam v svoji postelji, vse kar je po 20.uri zvečer je zanj prepozno in nikakor ne more imeti v rokah samo enga keksa (logično, dve roki, dva keksa). Očitno ima na Luko močan vpliv tudi morski zrak – tako zelo močan, da potrebuje 2-3 ure manj spanca kot običajno. Sploh me to ne bi motilo, če bi bilo zvečer namesto zjutraj.

Ne končajo se finte z zrakom samo pri spanju. Takoj je tukaj še hrana. Luka je vse. Skozi. Njegova najbolj pogosta beseda je AM in če ga kdo ne bi videl, bi bil prepričan, da je podhranjen glede na lakoto. No, na morju je zgodba drugačna.

Veš kako prepoznaš mamo majhnega otroka pri zajtrku? Po polnem krožniku navadnega kruha, ki ga nosi k mizi.

Zraven res bogatega hotelskega zajtrka, kjer sem najprej optimistično poskušala s sadjem, skuto, žitaricami, nato še s klobasami ter sirom in na koncu palačinkami, je moj otrok za zajtrk jedel suhi kruh. Seveda to ni pomenilo, da mu bo zmanjaklo energije za norenje. Voda je pač voda in to, da oblečen ne more v mrzlo morje, je čista krivica. Ali da ne sme plezati na ograjo, ali prevračati stolov. Vse to je zanj igra, zame pa nočna mora, ker že vidim presekano glavo.


Kot se spodobi, da je najboljše na koncu, pa moram povedati, da je ta dopust prinesel tudi dve zelo dobri stvari. Prva je ta, da sem uspela preživeti uro in pol na ležalniku, na soncu, brez da pazim, da Luka ne skače v bazen, da ne prevrača ležalnikov, pleže na mizo ali grize moje japonke. Čisto sem že pozabila, kako izgleda delati nič na dopustu.


Druga, še pomembnejša stvar pa je, da sem obiskala kraje, kjer sem včasih živela. Veliko vas že ve, da imam južne korenine na katere sem zelo ponosna in se vsako leto vračam v isti kraj, čeprav več nimamo družinske hiše v kateri smo živeli, ko sem se rodila. V sebi od nekdaj nosim povezanost in ljubezen do teh krajev, do kulture in tudi do jezika, pa čeprav sem se ga uradno učila le pol leta. Ta ljubezen je v meni že na začetku pisanja bloga ustvarila idejo, da bi lahko pisala tudi v hrvaščini. Tako kot pišem zdaj Vam, sem želela pisati tudi v hrvaščini vendar me je zmeraj skrbelo kako bom to zmogla, kaj bom s svojo hrvaščino, bo sploh kdo to bral, me bodo ljudje razumeli in dojeli.

Ker mi je pol leta bloganja prineslo ogromno novih spoznanj, energije in zadovoljstva sem se odločila, da bom sama sebi letos za svoj rojstni dan podarila pogum. Pogum, da začnem z hrvaško verzijo nepopolne mame.

Tako je nastala SKORO PA SAVRŠENA MAMA.

 

2 thoughts on “Kruha in iger”

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s